Iz Nove Gorice smo se 12. 11. 2025 ob 7.45 odpravili proti Ljubljani.
Najprej smo se dijaki 2. Ra in 2. Rb sprehodili do spomenika Franceta Prešerna na Prešernovem trgu v Ljubljani. Opazili smo, da opazuje Julijo na Wolfovi ulici. Na Vodnikovi ulici smo si pogledali tudi Vodnikov spomenik in se na Mestnem trgu znašli na notranjem dvorišču, kjer je v enem izmed stanovanj nekoč stanoval France s svojim bratom. Vodička Urša nam je pripovedovala, kako je na Starem trgu Povodni mož plesal z Urško in jo vzel seboj v Ljubljanico. Med bivanjem v Rožni ulici je Prešeren napisal najboljša dela (Sonetni venec, Gazele, Sonetni venec). Ogledali smo si tudi cerkev v Trnovem, kjer se je Prešeren zaljubil v Julijo.
Potem smo se iz Ljubljane odpeljali do Kranja.
Tam smo si ogledali muzej oz. hišo, v kateri je Prešeren preživel svoja zadnja leta. Bila je zelo razkošna v primerjavi z drugimi. Na to je kazala njena notranjost, razporeditev pohištva, okrasitev velikih sob. Po ogledu muzeja smo se sprehodili še do pesnikovega spomenika, ki je zelo velik. Takrat so si zamislili, da bo stal na vhodu v mesto. Zavili smo tudi na pokopališče Prešernov gaj, kjer je France Prešeren pokopan. Na njegovem nagrobnniku je napisano: “Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.”
Nato smo se odpravili še v Vrbo.
Tam smo videli zelo staro lipo, okoli katere je 16 kamnov, kar kaže na 16 vaških gospodarjev, ki so odločali o o najpomembnejšem. Njegova rojstna hiša je bila leta 1939 odprta kot muzej. Od spomenika mladega Prešerna smo pred cerkvijo sv. Marka, ki jo je Prešeren omenil v sonetu O vrba, brali sedmo kitico Zdravljice v različnih jezikih in jo tudi skupaj zapeli v slovenščini.
Aljaž Pelko, 2. Ra
